NOVICE  

Zatrtje prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji leta 1872 je močno ohromilo prizadevanja za ustanovitev drugih društev. Dobrih dvajset let je bilo potrebno, da je spet dozorela ideja o resnično slovenskem društvu.

Leta 1892 je bil v Ljubljani ustanovljen klub Pipa, katerega člani so sebe imenovali piparji. Vsak izmed članov je namreč moral imeti pri sebi tobačnico, vžigalice in pipo. Klub so ustanovili Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof. Število članov so omejili na šest. Ostali trije člani so bili Henrik Lindtner, Karl Seunig in Bogumil Kajzelj. Sedež kluba je bila gostilna na Rožniku nad Ljubljano, kamor so se bili člani društva dolžni povzpeti vsako nedeljo, kadar ni bilo mogoče obiskati katere izmed slovenskih gora.

Piparji so v času svojega delovanja izdajali glasilo Planinski šaljivec, zabavni list za vsakdanje goste na Drenikovem vrhu, vsako številko le v enem samem izvodu, ki so ga hranili na svojem "sedežu", kjer je bil na voljo za branje. Za člane Slovenskega planinskega društva je bilo branje glasila brezplačno, proti plačilu pa tudi za druge obiskovalce.

Vendar pa so se vsi piparji prej ali slej poročili, zato je njihova dejavnost zamrla. Kljub temu pa so se obdržali dovolj dolgo, da je bil njihov klub ključen pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Med izletom na Stol 23. julija 1892, kjer so jih na vsakem koraku spremljale nemške oznake in kažipoti, so namreč piparji Hauptman, Korenčan in Škof sklenili: "Vzdramimo se!" in si zastavili nalogo, da ne bodo odnehali, dokler ne bo ustanovljeno slovensko planinsko društvo.

Piparska druščina je tako 15. oktobra 1892 zbrala somišljenike na pripravljalnem sestanku za ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD) v današnji gostilni Mrak (nekoč imenovani Pri Zajcu) na Rimski cesti v Ljubljani. Slab mesec dni za tem, 13. novembra 1892, se je sestal še začasni odbor, v katerem so bili Ivan Hrasky, Vinko Borštner, Josip Hauptman, Anton Mikuš, Simon Rutar, Ivan Soklič, Franc Tavčar, Fran Triller in Jernej Žitnik. Sledila je priprava društvenih pravil, ki so bila potrjena 10. januarja 1893. Tako je bilo vse pripravljeno za zaključno dejanje ustanovitve tako želenega Slovenskega planinskega društva.

Potekal je 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, kjer so za mandat petih let izvolili odbor. V njem so naslednje naloge zasedli: Fran Orožen - načelnik, Josip Furlan - namestnik načelnika, Anton Mikuš - tajnik, Josip Hauptman - namestnik tajnika, Ivan Soklič - blagajnik, Franc Tavčar - namestnik blagajnika, Franc Triller - gospodar, Ivan Hrasky in Ljudevit Wölfing - odbornika. Načelnik Fran Orožen (r. 17. decembra 1853 v Laškem - u. 26. novembra 1912 v Ljubljani) je bil profesor zgodovine in zemljepisa, kot predsednik SPD je redno objavljal članke v Planinskem vestniku o svojih pohodih na slovenske vrhove. Posebno se je zanimal za Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe. V Vestniku je objavljal tudi članke o prvih obiskih Triglava in o Valentinu Vodniku. Po odstopu je ostal v SPD kot častni član in še naprej gojil znanstveno gorništvo ter napisal mnogo razprav, med drugim o gorskih vodnikih, slovenski severni jezikovni meji itd.

Danes, ko je strpnost ena osrednjih evropskih vrednot, je skoraj težko verjeti, na kakšen odziv je novoustanovljeno SPD naletelo pri sorodnih nemških organizacijah. Članstvo DÖAV se je pritoževalo, da želijo Slovenci izriniti Nemce "s starih nemških planinskih tal", leta 1893 pa je novoustanovljena Akademska planinska sekcija iz Gradca v javnosti objavila, da želi "zanesti nemški jezik, nemško kulturo in nemške šege v Savinjske Alpe, ki jim grozi slovanska povodenj". Čeprav ni nikjer zapisano, je SPD delovalo predvsem kot branik slovenskega jezika, saj je stremelo k uporabi slovenščine pri označevanju poti in k uporabi slovenskih imen gora. Ustanovili so markacijski odsek, pomagali pa so celo vojnemu geografskemu zavodu na Dunaju pri risanju zemljevidov slovenskih dežel. Kasneje so vzdrževali tudi dve meteorološki opazovalnici, na Kredarici in na Sv. Joštu nad Kranjem. V prvem letu delovanja so ustanovili dve podružnici. Kamniško so ustanovili 19. julija 1893, Savinjsko pa 18. avgusta 1893 v Mozirju. Matično društvo je tako postalo Osrednje društvo, njegov odbor pa Osrednji odbor. Ob koncu leta je imelo SPD 225 članov, od tega 157 v Ljubljani, 28 v Kamniku in 40 v Savinjski dolini.

Leta 1895 je bila ustanovljena podružnica SPD v Radovljici, leto zatem Soška podružnica v Tolminu in leta 1897 češka podružnica v Pragi. Slednja je v okviru svojih dejavnosti presegla celo Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Načeloval ji je Karel Chodounský.

-------------------------

Več kot 58 tisoč članov planinske organizacije v letu 2018