Častni člani Planinske zveze Slovenije

Dodatni opis

Jože Dobnik, prvi častni član Planinske zveze Slovenije, je v planinskih vrstah pustil pečat predvsem kot pisec planinske literature, članke je objavljal tudi v Planinskem vestniku in drugih publikacijah. Je soustanovitelj Poti kurirjev in vezistov (sodeloval je tudi pri pripravi vodnika), sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju televizijske dokumentarne serije Razgledi s slovenskih vrhov.

Več kot dve desetletji je bil predsednik PD Pošte in Telekoma, v Planinski zvezi Slovenije je opravljal delo tajnika, podpredsednika, kratek čas pa bil tudi vršilec dolžnosti predsednika.

Dodatni opis

Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije (1991-2002), se uvršča med Slovence, ki si življenja ne morejo predstavljati brez planinstva. Podarjal, da je navezanost Slovencev na gore tudi posledica vzgoje in še posebej izročila, ki ga goji slovenska planinska organizacija.

V vlogi predsednika Republike Slovenije je sodeloval na številnih planinskih prireditvah, bil leta 2002 častni pokrovitelj slovenske obeležitve Mednarodnega leta gora, javno je podprl predlog za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja ter odkrito podpiral mnoge alpinistične odprave.

Dodatni opis

Vodenje PZS je prevzel v času novih razmer, ki so nastale ob demokratizaciji, osamosvajanju ter težkih gospodarskih razmerah. Kljub temu planinstvo ni izgubilo pridobljenega položaja ter ugleda v družbi, gore pa so ostale dostopne celotni javnosti. Tranzicijska vprašanja se je reševalo razvojno, rezultat tega so Vodila pri delu PZS, ki se je tudi zato preoblikovala v sodobno organizacijo.

V tem času se je planinstvo uveljavilo tudi v medijih. Slovenski alpinisti so končali projekt osvajanja vseh osemtisočakov, svetovni vrh pa krojili tudi z dvema zlatima cepinoma. V začetku devetdesetih let je PZS začela z ekološko sanacijo planinskih koč in leta 1999 zgradila PUS Bavšica.

Andrej Brvar je kot predsednik PZS v državnih, mednarodnih in drugih organih izboljševal zavedanje, da je planinstvo množična športno rekreativna dejavnost.

Dodatni opis

Avgust Delavec, peti častni član Planinske zveze Slovenije, je postal član PD Dovje-Mojstrana leta 1946 ter v njem opravljal več pomembnih funkcij. Med letoma 1962 in 1974 je bil njegov predsednik, štiri desetletja je opravljal redni zimski nadzor Aljaževega doma v Vratih.

Bil je eden od soustanoviteljev postaje GRS Mojstrana in njen aktiven član, prav tako je bil soustanovitelj AO PD Dovje-Mojstrana ter bil aktiven alpinist in gorski vodnik.

Trajen pečat v slovenski planinski organizaciji je pustil kot zbiralec predmetov iz planinske zgodovine ter kot raziskovalec planinske dediščine. S sodelavci je organiziral več razstav s planinsko tematiko, zbrano gradivo pa leta 1984 strnil v Triglavski muzejski zbirki, predhodnici današnjega Slovenskega planinskega muzeja.

Dodatni opis

Dodatni opis

Med letoma 1968 in 1978 je bil načelnik GRS Kamnik, od leta 1979 do vključno leta 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije med leti 1998 in 2011. Je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

Sodeloval je na osemnajstih alpinističnih odpravah, petkrat kot član in trinajstkrat kot vodja ter bil tako z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe.. Poznamo ga tudi kot pisatelja, sodeloval je z mnogo tujimi revijami ter bil pomemben člen pri nastajanju zemljevida Everesta.