torek, 15. avgust 2017, ob 8.20 uri
200 kilometrov do Triglava slivniških planincevDvanajsterica planincev je s pohodom iz domače Gorice pri Slivnici na Triglav počastila 30 let PD Slivnica pri Celju. Na 200-kilometrski poti med 5. in 12. avgustom 2017 jih je spremljalo veliko sohodcev in podpornikov, na najvišjem vrhu Slovenije pa so se v razširjeni planinski zasedbi veselili 11. avgusta. Svojo pot so v besedi in fotografiji doživeto prikazali na svoji spletni strani in FB profilu.
1. DAN (5. 8. 2017) Gorica pri
Slivnici-Resevna-Svetina-Celjska koča-Šmohor
> dolžina; 27,34 km; višinska razlika: 1786 m (vzpon), 1286 m
(sestop); 8 ur hoje
"Mi smo slivniški planinci, peš na Triglav hodimo, da naš praznik
počastimo, 30 praznujemo," se nam je besedilo himne, ki so ga prijazno
sestavile za zdaj še skrite podpornice, prepevalo vse od domače Gorice
in nam dajalo krila vso dolgo pot do Šmohorja. Pravilo sence je ultimat v
žarečih poletnih dneh, kot je bil današnji, prav tako pa velja pravilo
dobre družbe, ki še tako težek korak v strmino naredi lahkotnejšega.
2. DAN (6. 8. 2017) Šmohor-Mrzlica-Čemšeniška
planina-Trojane
> dolžina; 29,85 km; višinska razlika: 1513 m (vzpon), 1711 m
(sestop); 8 ur hoje
Eno presenečenje na dan odžene slabo voljo stran in naredi dan krasan!
Do tega spoznanja smo se dokopali kmalu po svitu, ko nas je pod Mrzlico
pričakal predsednik PD Zabukovica z zajtrkom in sendvičem to go. Potem
je bil korak ves dan lahkotnejši, ko so vse poti vodile proti Čemšeniški
planini, roko na srce, še najbolj pa ga je pospešil naravni tuš, ki nas
je spremljal zadnje korake do Trojan. Tam pa mmmasaža izpod Poloninih
spretnih in neumornih prijemov.
3. DAN (7. 8. 2017) Trojane-Zlato Polje-Radomlje
> dolžina; 29,36 km; višinska razlika: 1069 m (vzpon), 1271 m
(sestop); 7 ur hoje
Strah ima velike oči ... in še večji želodec. Bojda psihično
najzahtevnejša etapa se je izkazala za gastronomsko popotovanje od
Trojan pod Špilkom preko Zlatega Polja do Radomelj. Krofi za zajtrk,
vrhunski golaž s prilogami in štrudlom iz gostilne Ančke Lesjak v Nušini
in Vojkovi postrežbi za kosilo ter večerne Rosensteinove dobrote z žara
s torto iz Gorice v radomeljskem glampingu Ob robu gozda. Vmes smo si
kakopak vzeli čas tudi za hojo in na števcu poti do Triglava dodali
skoraj 30 kilometrov. Ni drugega, kot da si tako dober tek želimo še
naprej!
4. DAN (8. 8. 2017) Radomlje-Vodice-Zbilje-Škofja Loka
> dolžina; 29,87 km; višinska razlika: 592 m (vzpon), 577 m (sestop);
7 ur hoje
Današnjo etapo imenujemo asfaltna, saj smo se ga naužili vsaj v dveh
tretjinah 30-kilometrske poti iz Radomelj mimo Volčjega Potoka, Kamnika,
Most, Vodic in Zbilj. No, tridnevni kulinarični duh nas je naredil kar
malo lahkomiselne pa nam je tale etapa dala vetra ... Ko bi vsaj, tako
pa je bilo vetra kaj malo, a toliko več sonca in ravnine, ki je ni in ni
hotelo biti konca vse do naše zadnje postaje Škofje Loke, kjer se nam
je pokazal sam Sv. Duh. Pot so nam seveda spet lajšali naročeni (Anica
& Lado sta nam pogrela in servirala golaž) in nenaročeni (Nina,
mnjami, kako okusni so bili piškoti, Nevenka, hvala za pecivo, Barbara,
Marko in Martin, vaše sladice z veseljem zaužijemo še jutri) podporniki.
Še to! Smo čez 100. kilometer poti in torej čez polovico. Jutri pa
končno malo v breg.
5. DAN (9. 8. 2017) Škofja Loka-Železniki-Ratitovec
> dolžina; 27,95 km; višinska razlika: 1844 m (vzpon), 561 m
(sestop); 8 ur hoje
Globoka meditacija pri nunah nas sicer ni prenovila, nam je pa napolnila
baterije, da smo zdržali 12-kilometrski asfaltni del do Dolenje vasi,
kjer nam je srečno pot prišel zaželet sam Pero Mišica. Ko so se začele
gozdne poti do Železnikov in vzpon na Ratitovec, pa smo oživeli, seveda
tudi po zaslugi pice, sadja in spodbude Anice in Ladota na piknik placu
pred Železniki. Po tem so nekateri pognali svoje konje in kar malo
pomešali siceršnje predstave, koliko kdo zmore. Ja, nič ni večno. Drago
vreme in še kdo tam zgoraj, bodite milostni z nami tudi v nadalje.
6. DAN (10. 8. 2017) Ratitovec-Soriška
planina-Bohinjska Bistrica-Voje
> dolžina; 31 km; višinska razlika: 570 m (vzpon), 1521 m (sestop); 7
ur hoje
V Bohinju ima dež res mlade, ki so se danes v posameznih plohah razpasli
vse od Ratitovca dalje. Po kraljevskem zajtrku na Krekovi koči se je na
poti do Soriške planine naša čreda povečala za nekaj konjskih moči,
tako da je šlo hitreje ... vse do Bohinjske Bistrice. Ker smo še vedno
bolj 'švicali', kot bili mokri od dežja, smo si dan osvežili še s skokom
v Bohinjsko jezero. Na Vojah so se nam pridružile planinske okrepitve,
da se v dvakratni zasedbi skupaj povzpnemo na očaka Slovenije.
7. DAN (11. 8. 2017) Voje-Vodnikov
dom-Kredarica-Triglav
> dolžina; 16,83 km; višinska razlika: 2575 m (vzpon), 776 m
(sestop); 9 ur hoje
Sreča spremlja hrabre! Če nas je z Voj zjutraj pospremila megla in smo
bili do Vodnikovega doma na Velem polju premočeni do kože, so proti
Kredarici skozi oblake začeli kukati sončni žarki. Popoldanski vzpon na
Triglav (2864 m) nas je v razširjeni 23-članski zasedbi s soncem,
razgledom in vrhom, na katerem smo bili sami, nagradil za ves trud in
naša himna je odmevala vse do domačih kozjanskih gričev in naših
navijačev in podpornikov po vsej Sloveniji. ;) Iskrena hvala vsem, z
vašo podporo je bil korak lahkotnejši! Tilen pa nas je razveselil še s
torto.
8. DAN (12. 8. 2017) Kredarica-Vrata in sprejem v
Gorici
Začeli v izdihljajih vročinskega vala, končali z jutranjim snegom (na
srečo le kratkotrajnim) na Kredarici. Ponosno smo dosegli 200. prehojeni
kilometer na poti od Gorice do Triglava, tokrat z malce več žuljnega
davka in večjo spremljevalno ekipo kot ob stotici. Naša planinska kača
je sestopila po melišču za Cmirom in v Vratih zavriskala od veselja, da
nas je Pot nagradila s tako nepozabno dogodivščino. Na Ramni ob
Slivniškem jezeru pa so nam naši podporniki in navijači pripravili tako
veličasten sprejem, da smo se počutili kot olimpijci. Hvalaaa!
>>> Fotogalerija na FB strani PD Slivnica pri Celju
Vir: PD Slivnica pri Celju
|
|